Bolje pozno kot nikoli, pravijo. Zato z večtedensko zamudo obljavljamo prvi uradni post, naše doživljanje letošnje novomeške Cvičkarije. Dober štart, ni kaj (se vidi da smo študentje).
Na Novem trgu se je zbralo staro in mlado, lepo in grdo, veselo in debelo in vsi smo bili najboljši kolegi. Cviček združuje.
(z liziko v ustih gugajoča Anch,nekje po koncertu DMP in pred kebabom)
Priznati moramo en velik greh: Nismo pili uradnega cvička Cvičkarije, ki se je prodajal na stojnicah. To pa zato, ker smo ga probal že na ljubljanski Cvičkariji, in je bil grozno zanič. Pa tudi če ne bi bil – smo pač študentje, zakaj bi dajali 7 evrov za vino, če ima skoraj vsak Dolenc vsaj enega vinogradnika v žlahti! Brez veze. In pa, aja, hvala Estrella J.
Kar se glasbe tiče:
Elektrošok so me navdušili, tamali dobr špilajo! Ko sem jih gledala na odru, najprej sploh nisem dojela, da so ti tisti tamali iz OŠ Šmihel kakih 7 let nazaj… Bravo! DMP – njihove klasike, za katere sploh nisi vedel, da jih znaš na pamet in da so njihove, jih rešujejo. Kar kul, samo mogoče mal premal živahno. Žal kaj več ne morem napisat, ker se je tle nekje filem ustavil. In šel po svoje. Mislim, da smo končali nekje na Otočcu s kebabom v rokah. Svašta.
Torej… hja, cviček je res tekel v potokih, tule ni kaj. In brez veze je lagati, da Cvičkarija pravzaprav ne temelji na alkoholu, temveč na druženju generacij, zabavi, glasbi… To pač ne drži, Cvičkarija se drži svojega imena, in že to obljublja, da bo samo v zraku 0,5 promila alkohola. Saj veste, ni zaman tisti vic: »Kako Dolenjcu spraviti alkohola v krvi na 0,3 promila?« »Dva meseca mu ne daš pit.«
by Anch
p.s. se opravičujemo za zakasnelo objavo, je blo treba film (raz)iskat :)
